Projekti

Eduroam

Od konca leta 2012 imamo v Narodnem muzeju Slovenije – Prešernova vzpostavljeno brezžično omrežje EDUROAM, ki ga v Sloveniji upravlja Arnes.

Tako skupaj s Prirodoslovnim muzejem Slovenije prvi v Sloveniji omogočamo obiskovalcem muzejev in galerij prost dostop do mednarodne federacije brezžičnih omrežij za uporabnike iz izobraževalne, raziskovalne in kulturne sfere, ki so vzpostavljena v skladu z enotnimi zahtevami. Te omogočajo uporabnikom ustanov članic preprost in varen dostop do vseh omrežij Eduroam v drugih ustanovah na enoten način.

Uporabniška imena in gesla vam dodeljuje matična ustanova. Zato se v primeru težav z omrežjem obrnite na vašo matično ustanovo, kjer imajo definirane uporabniške dostope.

Trenutno imamo v zgradbi štiri brezžične točke, ki delujejo po standardu 802.11b/g, omrežje pa se imenuje eduroam.

Dodatna navodila za povezavo uporabnikov v omrežje Eduroam so dosegljiva na spletnih straneh www.eduroam.si in www.arnes.si.

PRETEKLI PROJEKTI

x

Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam

Narodni muzej Slovenije sodeluje v projektu Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam, ki ga med letoma 2013 in 2015 izvaja Slovenski etnografski muzej.

Viri financiranja: Evropski socialni sklad in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Trajanje projekta: 16. 9. 2013–30. 11. 2015

Poglavitni cilj  projekta je usposabljanje pripadnikov ranljivih skupin (priseljenci, pripadniki etničnih manjšinskih skupnosti, Romi, invalidi, mladi diplomanti – iskalci prve zaposlitve, brezposelni starejši nad 55 let) za pridobitev kompetenc na področju dela v muzejih in galerijah ter s tem povečana možnost njihove zaposlitve po končanem projektu. V okviru projekta poteka tudi snovanje, razvijanje in izvajanje pedagoških in andragoških programov. Eden od ciljev je vzpostavitev dobrih praks večanja dostopnosti muzejskih vsebin v državnih muzejih in njihova implementacija v druge slovenske muzeje ter na ostala področja kulture in izobraževanja.

V okviru projekta v Narodnem muzeju Slovenije naloge kustodinje pedagoginje opravlja Tina Palaić, univ. dipl. etnologinja in kulturna antropologinja ter pedagoginja.
Kontakt: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. .

Več ...

Kamniti braniki Rimskega imperija – CLAUSTRA

VIRI FINANCIRANJA: Projekt Kamniti braniki Rimskega imperija je sofinanciran v okviru Operativnega programa Slovenija-Hrvaška 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj ter nacionalnih in lastnih sredstev (NMS). 

TRAJANJE PROJEKTA: 1. 1. 2014–17. 9. 2015.

VREDNOST PROJEKTA: 600.050,09 EUR (stroški projekta), 508.129,33 EUR (zahtevani znesek sredstev IPA).

 

 
 
O PROJEKTU:

Projekt Kamniti braniki Rimskega imperija (CLAUSTRA) se vsebinsko osredotoča na sistem poznorimskih zapor Claustra Alpium Iuliarum (CAI). CAI je bil takratni največji gradbeni in vojaško-obrambni sistem na ozemlju današnje Slovenije in Hrvaške. Enkratna skupna kulturna dediščina opozarja na problematiko pri vrednotenju, varovanju in ohranjanju kulturne dediščine, poznavanju CAI ter predstavitvi sistema kot celote. Zaradi nepoznavanja kulturne dediščine v lokalnih skupnosti se ostanke CAI uničujejo z gozdarstvom, kmetijstvom in urbanizacijo. S tem izginjata skupna identiteta prostora in skupna krajinska vrednost. 

S projektom Kamniti braniki Rimskega imperija so omogočene skupne preventivne raziskave in usklajevanje meddržavnih konservatorskih izhodišč. Pomembna kulturna dediščina se sedaj evidentira, dokumentira, valorizira, registrira, zaščiti in bo predstavljena javnosti kot celota. V sklopu projekta se izvajajo raznolika dela (internetna stran o CAI z interaktivnim zemljevidom, razstava, publikacija oz. turistični vodnik po CAI in dokumentarni film), ki bodo širši javnosti to pomembno skupno kulturno dediščino predstavila, približala in jo naredila dostopnejšo. 
 

Promocija CAI predstavlja nov kulturno-turistični potencial območja, ki je nujno potreben za trajnostni razvoj regije v obeh državah. Podobni spomeniki v Evropi so na seznamu svetovne dediščine UNESCA (Hadrijanov zid, Antoninski zid, donavski limes).
 
Več ...

Stran 2 od 13