Občasne razstave

PISALNO POHIŠTVO NA SLOVENSKEM. Zgodbe o lepoti, moči in vrednotah od 16. stoletja do danes

Na ogled od 15. aprila do 31. oktobra 2016 v Narodnem muzeju Slovenije – Prešernova ter
od 17. junija do 2. oktobra 2017 v Gornejskem muzeju v Kranju

Morda so ravno pisalniki tisti kosi pohištva, ki najočitneje izkazujejo družbeno moč, prioritete in okus lastnikov.
Na razstavi več kot šestdeset teh nosilcev simbolnih podob svojo prikrito ali neposredno sporočilo izraža skozi različne oblike – od renesančnih kabinetnih omaric do baročnih tabernakeljskih omar, od bidermajerskih sekreterjev do modernističnih pisalnih miz. Mnoge so povezane z znanimi osebnostmi, druge pripovedujejo o nadarjenosti in izurjenosti domačih in svetovnih snovalcev in izdelovalcev. V lepoti materialov in kompleksnosti izdelave pisalnikov se zrcalijo tako gospodarska in umetnostna zgodovina kot tudi zgodovina duha. 

Ob razstavi je izšel enako naslovljeni vodnik.

Dogodki ob razstavi
 
Več ...

PRETEKLE RAZSTAVE

x

KELTI SO TÜDI TÜ. Sledovi keltske poselitve v Prekmurju

Gostujoča razstava Pomurskega muzeja Murska Sobota
Na ogled od 6. oktobra do 26. novembra 2017 na Metelkovi

Mlajša železna doba (latensko obdobje), ki so jo posebej zaznamovali Kelti, je bila v Prekmurju do nedavnega zelo slabo raziskana; moč je bilo zaslediti nekaj naključnih keramičnih in kovinskih najdb. Povsem novo razumevanje latenskega obdobja pa so prinesla arheološka izkopavanja na avtocestni trasi v letih 1999–2007, ko so odkrili prve keltske naselbine in grobišča iz časa od konca 3. do prve polovice 1. stoletja pr. n. št. Nova odkritja o keltskih priseljencih s severovzhoda, ki so te kraje poseljevali vse do prihoda Rimljanov, kažejo, da je bil naš prostor zelo povezan s keltskim svetom v panonskem in širšem srednjeevropskem prostoru. 
Razstava prikazuje materialno in bivalno kulturo Keltov. Z rekonstrukcijami zemljank, lončarskih peči, številnih oblik keramičnih posod, moške in ženske noše nazorno predstavlja dediščino keltskega življa v Prekmurju. 
 
 
 

POTI SAMURAJEV. Japonsko orožje in bojevniška kultura na Slovenskem

Občasna razstava
Na ogled od 31. maja do 5. novembra 2017 na Metelkovi


Lik japonskega bojevnika – samuraja, njegovo orožje, bojne spretnosti in miselni svet nas vznemirjajo že vsaj stoletje in pol, odkar se je dežela vzhajajočega sonca po dolgi osami začela odpirati svetu.

Samurajska oborožitev pa tudi njegov etos in miselni svet so postali svojevrsten most, ki je japonsko kulturo približal Zahodu. Tako ni naključje, da se tudi Slovenci navdušujemo nad mojstrsko izdelanimi rezili, pretanjeno filozofijo, umetnostjo in borilnimi veščinami starodavne Japonske. Kako globoko segajo ti stiki, se marsikdaj niti ne zavedamo.

Zato smo ob podpori Veleposlaništva Japonske v Republiki Sloveniji, Biblioteke SAZU in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pripravili razstavo, na kateri je javnosti prvič doslej celovito predstavljenij okrog 50 izbranih primerkov japonskega orožja in zaščitne opreme iz Narodnega muzeja Slovenije ter več zasebnih zbirk – ob njih pa bojevnike, ki so jih nekoč uporabljali, svet, v katerem so živeli, in poti, po katerih je izročilo samurajev doseglo Slovence.

Samurajski oklep iz obdobja edo, 18. stoletje, hrani Narodni muzej Slovenije (foto: Tomaž Lauko)

Več ...

Umetnost za vsakdan. SLOVENSKO MODERNISTIČNO STEKLO

Občasna razstava v sodelovanju z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje
Na ogled 
od 9. marca do 1. oktobra 2017 na Metelkovi

Modernistično steklo na Slovenskem odlikuje skladnost uporabnosti in estetike. Ta se kaže v preprostih, geometrijskih, čistih linijah in odsotnosti okrasa.
 
 
Več ...

ARHEOMUZIKA. Raziskovanje glasov in glasbe starodavne Evrope

Občasna razstava
Na ogled od 12. junija do 24. septembra 2017 na Muzejski

Prestižna evropska razstava prikazuje najstarejše dokaze za obstoj glasbe in vabi, da odpotujete v čas prvih inštrumentalnih zvokov človeštva, se seznanite z razvojem glasbil, prisluhnete, kako so glasbo ustvarjali že tisočletja pred sedanjostjo, in se tudi sami preizkusite v izvabljanju zvokov iz replik starodavnih glasbil.

Namen razstave je sodobno in živahno poustvariti najstarejša obdobja glasbenega ustvarjanja vse od starejše kamene dobe do rimskega obdobja in srednjega veka. V tem časovnem okviru ima pomembno vlogo tudi slovenski prostor, ki z neandertalčevim glasbilom iz jame Divje babe odmevno soustvarja zgodbo o najstarejši glasbi v Evropi in na svetu. Obiskovalci bodo glasbo stare Evrope lahko raziskovali s številnimi ponazoritvami, animacijami, predvsem pa z visokokakovostnimi replikami in mnogimi glasbenimi posnetki.

Potujoča razstava je rezultat dolgoletnega vseevropskega projekta EMAP (The European Music Archaeology Project) in gostuje v uveljavljenih razstaviščih od Ystada na Švedskem in Valladolida v Španiji do Narodnega muzeja Slovenije, od koder bo odpotovala v Rim.

Več ...

Stran 2 od 21