Arheološki oddelek

2Arheološki oddelek je najstarejši med specializiranimi muzejskimi oddelki v Sloveniji. Pridobiva, hrani in proučuje gradivo iz vseh arheoloških obdobij z območja Slovenije. Poleg tega hrani majhno zbirko predmetov iz Egipta in mumijo v poslikanem sarkofagu. Prav slednja s svojo skrivnostnostjo  privlači mlajše obiskovalce in vse ljubitelje daljnih eksotičnih dežel.

Arheološke zbirke obsegajo okrog 95.000 predmetov iz vseh arheoloških obdobij, od starejše kamene dobe do srednjega veka. Med njimi je tudi nekaj takih, ki presegajo pomen slovenskega prostora, zato so še prav posebej dragoceni. To so npr. 60.000 let stara neandertalčeva koščena piščal iz jame Divje babe na Cerkljanskem, bronasta okrašena situla z Vač (okrog leta 500 pr. n. št.), bronast pozlačen kip emonskega meščana iz Ljubljane (2. stoletje) in bleščeč nakit iz obdobja preseljevanja ljudstev (Kranj, 6. stoletje).

Zgodovina

Najstarejše arheološke najdbe so v muzej prispele v prvi polovici 19. stoletja, večinoma kot darila. Naravoslovec Karel Dežman je bil prvi muzejski kustos, ki se je načrtno posvetil arheologiji. Leta 1875 je vpeljal izkopavanja kot nov vir pridobivanja arheološkega gradiva. V letih 1889-1903 mu je kot kustos sledil Alfonz Müllner. Inventariziral je vse arheološke najdbe in objavil fotografije gradiva. Žal pa je bila v tem času večina izkopanega arheološkega gradiva iz tedanje Kranjske prodana v Naravoslovni muzej na Dunaju. Njegov naslednik v letih 1905-1909 je bil Walter Schmid, ki je ustanovil muzejsko strokovno glasilo Carniola. Ne smemo mimo Rajka Ložarja, ki je bil kustos v letih 1928-1940. Direktor Jože Kastelic (antični arheolog) je leta 1946 pritegnil nove sodelavce in uvedel samostojne oddelke. Leta 1948 je Stane Gabrovec, specialist za prazgodovinsko obdobje, postal prvi vodja arheološkega oddelka. Sledili so mu Peter Petru, Vinko Šribar, Vida Stare in Sonja Petru. Stane Gabrovec je organiziral sodobno hranjenje gradiva, nato pa se je posvetil raziskavam železne dobe. V letih 1987-1999 ga je nasledil Drago Svoljšak, ki je poskrbel za nove prostore oddelka, za okrepitev dokumentalistične baze in nove kustose.


Terensko delo

V letu 2004 je bilo pod vodstvom Petra Turka opravljeno manjše zaščitno izkopavanje v Škocjanu na Krasu (21. - 26. 4. 2004).
Z obsežnimi zaščitnimi izkopavanji na Pržanu pri Ljubljani, ki so potekala od sredine februarja do konca junija 2004 pod vodstvom Petra Turka, je bilo raziskanih 3.300m2 površine na trasi bodoče avtoceste Šentvid-Koseze. Odkritih je bilo prek 20 objektov s polvkopanim osrednjim prostorom ter ostanki štirih hiš, grajenih s stojkami. Glede na izjemno količino železne taline in žlindre je očitno, da gre za naselbino s prevladujočo metalurško dejavnostjo. Verjetno je bila kratkotrajna, za njeno časovno uvrstitev pa so poleg zgodnjesrednjeveške keramike izpovedne steklene večbarvne jagode, ki so datirane v drugo polovico 8. in v začetek 9. stoletja.

Leta 2004 so potekala zaščitna izkopavanja v Kamni Gorici pri Ljubljani, ki so se prav tako pod vodstvom Petra Turka začela junija 2004. Sledove prazgodovinske poselitve na trasi avtoceste Šentvid - Koseze zaenkrat lahko le okvirno opredelimo kot naselbino z ostanki hiš in ognjišč, ki sodi glede na drobne keramične najdbe v bronasto dobo, najverjetneje v njen starejši del. Izkopavanja so potekala do septembra 2004.



Projekti:


Akcesija

2005


Preberi več ...

Pridobljenih je bilo 17576 predmetov, od tega 96 % s sistematičnimi arheološkimi raziskavam (Kamna Gorica in Pržanj, vodja dr. Peter Turk), 3 % gradiva je Arheološki oddelek prevzel od Katedre za kvartarologijo na FF Univerze v Ljubljani, 76 predmetov je bilo podarjenih, za 46 pa je bila izplačana odškodnina.

Med pomembnejšimi predmeti lahko izdvojimo:
  • mlajšepaleolitska (15.-8. tisočletje pred sedanjostjo) kamnita orodja in jedro iz paleolitske postojanke na prostem v Kamni Gorici pri Ljubljani
  • polnoročajni bronast meč iz Jabelj, 16. stoletje pr. n. št.



2004


Preberi več ...

Arheološki oddelek je pridobil 272 predmetov, 68 % je bilo pridobljenih z arheološkimi izkopavanji v Smokuču (ZVKD, OE Kranj, vodja D. Svoljšak), 20 % s topografskimi ogledi, 11 % je bilo muzeju podarjenih, za 1 predmet pa je bila izplačana odškodnina.

Med pomembnejšimi predmeti lahko izdvojimo:
  • lonček in nakitni predmeti iz grobov v Smokuču, 6.-10. stoletje
  • bronast jezičastoročajni meč iz Blejskega jezera pri Mlinem



2003


Preberi več ...
Akcesija je zajela 1058 predmetov, med katerimi je bilo 97 predmetov (9%) podarjenih, za pridobitev ostalih (91%) pa je bila izplačana odškodnina. Med pomembnejšimi predmeti lahko izdvojimo:
  • bronastodobna sulična ost (inv. št. P 21837)
  • zgodnjerimski medaljon z upodobitvijo cesarja Avgusta (inv. št. V 1881)
  • zgodnjerimski korci in oljenka (inv. št. V 1882-1884)
  • železno rimskodobno orodje in orožje (inv. št. V 1886-1889, V 1891-1895)
  • zgodnjesrednjeveška železna fibula (inv. št. S 5101)
  • novoveške železne in svinčene krogle (G 12443-12447)
  • srednjeveški razdelilec za jermenje (G 12448).



2002

Preberi več ...
Med akcesijo (dar) je mogoče izdvojiti bronast rimski korec iz reke Ljubljanice (inv. št. V 1761), šest kosov zgodnjesrednjeveškega orodja oz. polizdelkov, verjetno del zakladne najdbe, iz Ljubljanice (akc. št. 2002/7). Odkupljena je bila srebrna keltska pletena ovratnica s tremi vozli s Šentviške planote (2.-1. stol. pr.n.št.), rimsko bodalo iz Ljubljanice, predmeti (predvsem) vojaške oprave karolinškega obdobja s Trebenč (59 kosov; inv. št. S 3420-3478) in z Gradišča nad Bašljem (135 kosov; inv. št. S 4061-4195).



ZBIRKE

Prazgodovinska zbirka


Preberi več ...

Začela je nastajati že v prvi polovici 19. stoletja (med prvimi predmeti je muzej pridobil bronastodobno orožje iz Ljubljanice, dar župana Hradeckega iz leta 1840 in depojsko najdbp iz Jurke vasi iz leta 1868). S številnimi arheološkimi raziskavami na tedanjem Kranjskem od leta 1875 dalje pa se je že takrat oblikovala kot najpomembnejši fond prazgodovinskega gradiva v slovenskem prostoru. Do konca 30-ih let 20. stoletja je obsegala okrog 12.000 inventariziranih predmetov. Novi sklop, ki se je oblikoval po letu 1946, pa vsebuje nekaj več kot 26.000 inventariziranih predmetov. Tako prazgodovinska zbirka danes šteje več kot 38.000 inventariziranih predmetov, poleg njih pa še preko 100.000 evidentiranih pretežno keramičnih najdb z velikih naselbinskih izkopavanj zadnjih desetletij.

Pomembni sklopi gradiva iz nekaterih prazgodovinskih obdobij ustrezno in atraktivno orisujejo arheološko dogajanje v slovenskem in širšem merilu. Med njimi velja izpostaviti paleolitsko jamsko najdišče Divje babe nad Idrijco s slavno neandertalčevo koščeno piščaljo in z bogatim musterjenskim gradivom, kolišča iz mlajše bakrene dobe z Iga na Ljubljanskem barju z bogato okrašenim keramičnim gradivom in sledovi najstarejše metalurgije, sklop posamičnih in depojskih najdb iz bronaste dobe, med katerimi so najpomembnejše najdbe orožja iz Ljubljanice ter depoji iz Jurke vasi, Črmošnjic in Dragomlja. Jedro prazgodovinske zbirke še danes predstavljajo grobne najdbe iz najpomembnejših železnodobnih dolenjskih, zasavskih in belokranjskih grobišč (Vače, Stična, Šmarjeta, Novo mesto, Magdalenska gora, Podzemelj itd.), med katerimi so najpomembnejše figurativno okrašene situle, obrambno orožje in etruščansko uvoženo posodje.


Rimska zbirka


Preberi več ...

Obsega približno 25.000 predmetov. Večji najdiščni sklopi so Ljubljana, rimska Emona z grobišči (predvsem najdbe z izkopavanj od konca 19. stoletja do prve svetovne vojne), Drnovo, rimski Neviodunum z grobišči (najdbe izvirajo z izkopavanj v 80-ih letih 19. stoletja), Ajdovski gradec nad Vranjem pri Sevnici (poznoantična naselbina z grobiščem; raziskovanja v letih 1970-1990) in Hrušica (rimska obcestna postaja in utrdba Ad pirum; izkopavanja v letih 1971-1979).



Zgodnjesrednjeveška zbirka


Preberi več ...

Zgodnjesrednjeveška arheološka zbirka v Narodnem muzeju Slovenije je začela nastajati ob izkopavanjih na Pristavi pri Bledu (1948-1951), vanjo pa so bile vključene tudi najdbe iz Lajha v Kranju, ki so bile pridobljene že v začetku 20. stoletja. Obsega več kot 5000 predmetov, ki izvirajo iz obdobja preseljevanja ljudstev (5. in 6. stoletje) ter slovanskega obdobja (7.-10. stoletje). V zbirki so najdbe s številnih najdišč, naprimer z blejskega Otoka (izkopavanje grobišča in cerkve v letih 1962-1965), Sebenj pri Bledu (zakladna najdba orodja) in Gradišča nad Bašljem (izkopavanje naselbine leta 1998).


Zbirka visokega in poznega srednjega veka ter novega veka


Preberi več ...

Zbirka šteje približno 15.000 predmetov in je začela nastajati ob arheoloških izkopavanjih opuščene srednjeveške naselbine Otok pri Dobravi na Dolenjskem (1967-1984). S tega najdišča, datiranega v obdobje od 11. do 15. stoletja, muzej hrani približno 10.000 kosov keramike in 2500 predmetov iz kovine, nekaj tudi iz stekla, kosti in kamna. Drugi, majhni sklopi najdb v zbirki so večinoma iz srednjega, a tudi iz novega veka. Izhajajo z arheoloških izkopavanj, sondiranj in terenskih pregledov, izvedenih tako ob koncu 19. in v prvi polovici 20. stoletja (na primer iz Ljubljane, Starega trga pri Ložu, z Loga v Bohinju) kot tudi v 2. polovici 20. stoletja (na primer iz Krke pri Kostanjevici in s Prežeka na Dolenjskem). Hranimo tudi izbor predmetov z arheoloških izkopavanj novoveške ceste (18.-20. stoletje) na avtocestni trasi na Mrzlem Polju pri Ivančni Gorici (leta 1998). Nekaj predmetov z različnih manjših najdišč pa je bilo najdenih naključno ali izkopanih nestrokovno (na primer na Pustem gradu nad Lipnico); muzej jih je pridobil predvsem v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja.


Lapidarij


Preberi več ...

V lapidariju je shranjenih več kot 250 kamnitih spomenikov, med njimi 180 rimskih kamnov z napisi. Začetki te zbirke sodijo v prvo polovico 19. stoletja.

Največ kamnov z napisi izvira iz Ljubljane (rimskega mesta Emona), drugi pa z Iga in okolice (rimskodobno vaško naselje staroselcev severnojadransko-keltskega porekla), Trojan (rimske cestne in carinske postaje Atrans), Trebnjega (rimskega naselja Praetorium Latobicorum), Drnovega pri Krškem (rimskega mesta Neviodunum) in drugih najdišč. Večina teh kamnitih spomenikov je bila odkrita naključno in le majhen del z izkopavanji.

Do leta 1995 je bila večina teh spomenikov vzidana v stene hodnikov v pritličju muzejske stavbe, nekaj spomenikov pa je bilo razstavljenih na muzejskem vrtu. Sedaj sta urejena nov lapidarij v pritličju muzeja in pokriti lapidarij na muzejskem vrtu.



Zbirka najdb iz reke Ljubljanice

Preberi več ...


slika35V reki Ljubljanici je bil pod vodstvom kustosa Deželnega muzeja Karla Dežmana prvi arheološko-potapljaški pregled dna opravljen že leta 1884. V zadnjih desetletjih so se najdbe tako pomnožile, da je bila leta 1992 osnovana posebna zbirka. Prej so bile najdbe, ki izvirajo iz različnih obdobij, vključene v prazgodovinsko in rimsko zbirko.

Iz Ljubljanice muzej hrani približno 5500 predmetov, od teh jih je v novi zbirki inventariziranih približno 2000. Glavni sklopi najdb izvirajo iz bakrene in bronaste dobe, ko so stala na Ljubljanskem barju koliščarska naselja, orožje iz zgodnje rimske dobe dokumentira prve vdore Rimljanov, srednjeveški in mlajši predmeti pa potrjujejo, da je bila Ljubljanica pomembna plovna pot vse do moderne dobe, ko je promet po reki zaradi železnice zamrl.

Fotografija: Najdbe iz reke Ljubljanice. Različna obdobja, od prazgodovine do srednjega veka. (foto Tomaz Lauko)
Majhna zbirka (okoli 160 predmetov) staroegiptovskih starin v Narodnem muzeju Slovenije je nastala z darili. Edino človeško egipčansko mumijo v Sloveniji (www.nms.si/mumija) je muzeju 1846. leta podaril zbiralec in ljubitelj starin Anton pl. Lavrin, avstrijski generalni konzul v Egiptu. Večino egipčanskih predmetov v muzeju pa predstavlja leta 1936 podarjena zbirka barona Jožefa Švegla, uslužbenca (nazadnje generalnega konzula) avstrijskega oziroma avstro-ogrskega konzulata v Aleksandriji v 60-ih letih 19. stoletja. Med najpomembnejše predmete te zbirke sodita stilizirani ženski figurici z začetka 2. tisočletja pr.n.š.


Zbirka dediščine starega Egipta


Preberi več ...

Majhna zbirka (okoli 160 predmetov) staroegiptovskih starin v Narodnem muzeju Slovenije je nastala z darili. Edino človeško egipčansko mumijo v Sloveniji je muzeju 1846. leta podaril zbiralec in ljubitelj starin Anton pl. Lavrin, avstrijski generalni konzul v Egiptu.

Večino egipčanskih predmetov v muzeju pa predstavlja leta 1936 podarjena zbirka barona Jožefa Švegla, uslužbenca (nazadnje generalnega konzula) avstrijskega oziroma avstro-ogrskega konzulata v Aleksandriji v 60-ih letih 19. stoletja. Med najpomembnejše predmete te zbirke sodita stilizirani ženski figurici z začetka 2. tisočletja pr.n.š.