FRANCE PREŠEREN - SVOBODNI DUH PRETEKLEGA ČASA!

Knjižnica Narodnega muzeja Slovenije Prešernova, od 1. do 28. februarja 2011

scanZopet je februar in priložnost, da se spomnimo na našega poeta. O njem se je že veliko pisalo, razpravljalo in brusilo jezike. Nekateri so ga sodili zelo strogo, drugi so ga kovali v zvezde. Še danes ni nič drugače. Kdo vse je bil Prešeren? Nepopravljivi romantik, intelektualni boem, svobodni duh, vizionar, upornik z razlogom, veličastna pesniška duša, svetovljan, popotnik, doktor Fig, ljubljenec žensk in dobre kapljice, občutljivo ranjeno srce. S svojimi deli in dejanji nedvomno predstavlja določen nacionalni simbol. Med Slovenci ni skoraj nikogar, ki ne bi znal povedati vsaj eno kitico, katere od njegovih pesmi. Sploh naslednji verzi, so se nam globoko zasidrali v srce: "O, Vrba, srečna draga vas domača, kjer hiša mojega stoji očeta..." Pesnik nas je zvesto spremljal že v času našega otroštva - srečevali smo ga v učbenikih, na proslavah, v knjigah. Danes ga radi prepevajo in opevajo različni ustvarjalci - tudi rock glasbeniki, ki so npr. predelali našo himno. Nesmrtno zaljubljeni mladeniči si pri njem še vedno radi izposojajo rime. Sploh nemirnim, nerazumljenim umetnikom je blizu in v nekakšno uteho.
Tokratna vitrina meseca se torej nanaša na Franceta Prešerna, njegove pesmi, knjige in Prešernove nagrade, saj so del kulturnega praznika. Med preteklimi dobitniki Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada bi jih omenili le nekaj: Stane Sever, Lojze Dolinar, Veno Pilon, Pia in Pino Mlakar, Frane Milčinski, Dubravka Tomšič Srebotnjak, Miško Kranjec, Vanda Gerlovič, Alenka Gerlovič... Ko pobrskamo po starih časopisih, vidimo, da so jih nekateri vrli Slovenci dobili kar večkrat. So pa tudi taki, ki so jih zavrnili. Vedno ima nagrada nek pomen, tudi če jo zavrneš, saj s tem mogoče še bolj direktno pokažeš na kakšen akuten >kulturni žulj<. Seveda pa se na ta dan lahko >spotaknemo< tudi ob druge velikane: Primoža Trubarja, Jurija Dalmatina, Adama Bohoriča, Valentina Vodnika, Marka Pohlina, Frana Levstika, Simona Gregorčiča, Ivana Cankarja in na vse ostale.

Spomin iz mojega otroštva na kulturni dan... Z mamo sva vselej kupili dve knjigi (eno "odraslo" in drugo "otroško"), obiskali razstavo ali koncert in prebrali vsaj tri Prešernove pesmi. Nikoli ni manjkala tista o Povodnem možu:" Na Starem so trgu pod lipo zeleno trobente in gosli, in cimbale pele."
Mi smo muzealci in se vsak dan srečujemo s kulturo, knjigami, predmeti, raritetami. Upam, da bomo tudi v bodoče ohranili vse slovenske kulturne hrame in mogoče dobili še kakšnega novega. V preteklem letu smo veliko razmišljali o Notranjskem muzeju. Kultura je bila vedno sirota, ni pa nujno, da moramo (po)stati ponižni tudi kulturni delavci. Ne čakajmo predolgo, saj kakor pravi pesnik: "Dolgost življenja našega je kratka!"

Prijeten in poučen kulturni dan vam želim!
Za kulturo, z muzeji naprej!

Avtorica: Urša Pajk, Narodni muzej Slovenije

Vitrina je na ogled v odpiralnem času knjižnice.

Fotografija: Fotografija jedkanice slikarja - Saša Šantel z naslovom Pesnik in Julija iz knjige: Prešernov album (uredil France Kidrič), l. 1949, izdala Ljudska pravica v Ljubljani.