Narodni muzej Slovenije

• Vitez

• Viteški kodeks

• Kdo je bil vitez?

• Življenjska pot

• Etične zapovedi in miselnost

• Širni svet

• Ulrik II. Celjski

• Življenje na gradu

• Elita

• Na bojnem polju

• Železni človek

• Na pragu nove dobe

• Sovražniki

• Nostagija za viteškimi časi

• Turnirji – za denar, slavo in zabavo

• Zadnji pravi vitezi

• Srednji vek se vrača

• V ljudskem spominu

• Vedno in povsod

• Vitezi bi bili lahko vsi

• Barbara Ravnik

Predgovor

• Vlado Žgeč

Predgovor

• Tomaž Lazar

Mečevanje: starodavne korenine plemenite veščine

• Jože Podpečnik

Sabljanje v avstrijski vojski od srede 19. stoletja do razpada monarhije

• Jože Podpečnik

Cvetkovi poskusi uvajanja sabljanja v redni program usposabljanja kraljeve vojske

• Tomaž Pavlin

Olimpijstvo do leta 1914

• Jože Podpečnik

Športna kariera sabljaškega mojstra Rudolfa Cvetka

• Simona Porš

Richard Verderber (1884-1955)

• Simona Porš

Mariborski sabljaški začetki do druge svetovne vojne

• Jože Podpečnik

Rudolf Cvetko, vodja jugoslovanske sabljaške reprezentance na olimpijskem turnirju v Berlinu leta 1936

• Polona Marinček

ABC sabljanja

• Simona Porš

Mali leksikon sabljanja

• Tomaž Pavlin

Ni pomembno zmagati, pač pa se dobro boriti ali slovenska olimpijska pot

• Jože Podpečnik

Stalna postavitev športne zbirke Rudolfa Cvetka v Narodnem muzeju Slovenije

Kratice

Viri in literatura

• Barbara Ravnik

Predgovor

• Tomaž Lazar, Tomaž Nabergoj

Uvod

• Tomaž Nabergoj

Srednjeveško plemstvo in viteštvo na Slovenskem
O konceptih in raziskavah

• Tomaž Lazar

Viteštvo in vojskovanje na Slovenskem v poznem srednjem veku

• Andrej Nared

Viteštvo kot politični stan na prehodu iz srednjega v novi vek

• Maja Žvanut

Krščanski vitez

• Miha Kosi

Križarske vojne in slovensko ozemlje

• Nataša Golob

Viteški svet v pripovedni literaturi poznega srednjega veka

• Janez Mlinar

Biti vitez v poznem srednjem veku
Celjski in viteštvo

• Boris Hajdinjak

Viteštvo gospodov Ptujskih

• Matthias Pfaffenbichler

Cesar Maksimilijan I. in slovenska ozemlja

• Alan Murray

»Bog vas sprejmi, kraljeva Venus!«
Ulrik Liechtensteinski in turnirsko bojevanje na Štajerskem, Koroškem in v Avstriji

• Dušan Kos

Vitezi iz slovenskih dežel na viteških turnirjih in igrah doma in na tujem

• Dieter A. Binder

Na obrobju krščanskega gospostva?
Nemški viteški red na ozemlju današnje Slovenije

• Katja Mahnič

Imago militis
Podoba viteza v srednjeveških upodobitvah

• Anton Janko

Viteški pesnik kot ustvarjalec viteškega mita

• Nataša Golob

Knjižnica viteza, knjižnica plemiča

• Katarina Predovnik

Vitez in plemič v luči arheoloških virov

• Igor Sapač

Srednjeveški gradovi in njihova vojaška vloga

• Tomaž Lazar

Poznosrednjeveško topništvo na Slovenskem
Raziskave dveh zgodnjih topov s Ptuja

• Alan Williams

Metalurške značilnosti poznosrednjeveških oklepov iz srednje Evrope

• Edwin Wood

Metalurške značilnosti verižnine na območju srednje Evrope

• Polona Vidmar

In arte voluptas
Umetnost, prijateljstvo in humor pod okriljem Uhuja

• Tadej Jakopič

Malteški viteški red in drugi viteški redovi na Slovenskem danes

• Miran Hladnik

Slovenski viteški roman

• Igor Kernel

Viteštvo v filmu

• Okrajšave
• Viri
• Literatura

Vsebina

• Srečo Vernig: Uvodnik
• Peter Štih: Tisoč let od prve omembe Blejskega gradu (1011–2011) in začetki blejskega gospostva škofov iz Briksna
• Matjaž Bizjak: Blejski grad in gospostvo pod upravo rodbine Kraig
• Katja Škrubej: Sodne prisege kmetov gospostva Bled
• Josef Gelmi: Odnosi med Briksnom in Bledom
• Matevž Novak, Miloš Bavec: Geologija Grajskega hriba
• Timotej Knific: Grajski hrib in blejska krajina v davnini
• Nika Leben: Prenove Blejskega gradu skozi stoletja
• Ivan Stopar: Blejski grad na starih upodobitvah
• Janez Fajfar: Sliki Bleda z okolico iz leta 1775
• Janko Rožič: Tisočletni (g)rajski zid
• Tomaž Nabergoj: Muzejska razstava na Blejskem gradu
• Marjan Zupan: Znameniti obiskovalci Bleda in Blejskega gradu
• Vido Kregar, Ferdo Šerbelj: Pešpot z Bleda v Briksen

Raziskave materialne kulture smo se lotili z odločitvijo, da vsak na svojem specialnem področju preizkusi poglavitno tezo, namreč da predmet govori (prezentira) o svojem lastniku oziroma uporabniku (kupcu, naročniku), in sicer v povezavi s svojo funkcijo, materialom in tehniko izdelave ter provenienco. Zato sta estetska vrednost in dragocenost vedno relativni. Vsekakor so predmeti primarni vir za nacionalno zgodovino.
Raziskana je bila vloga pečata v statusu ženske v srednjem veku ter fenomen gradov kot simbola in resničnosti. Preučen je bil okus elit na Kranjskem v 17. stoletju, trgovske in podjetniške povezave z južnonemškim prostorom, posebej kramarjev. Ključne so študije širšega pojava čipk in porcelana na slovenskem ozemlju, dveh prestižnih izdelkov, od katerih je čipkarstvo pognalo korenine tudi pri nas, izdelava porcelana pa ne. V 18. stoletju imamo v Ljubljani že polnokrvno industrijsko proizvodnjo sukna, s katero se je podjetna lastniška družina povzpela visoko na družbeni lestvici. Raziskava pobožnosti je na primeru rožnega venca pokazala široko vpetost slovenskih krajev v evropsko in širšo trgovino in izpostavila simbolične kvalitete tega izdelka. Študij zasebnega parka na primeru škofijskega na Goričanah je pokazal velik pomen urejene okolice in obvladovanja narave od 17. stoletja naprej. Drug izraz te teme je vsekakor posedovanje knjig, torej načrtno zbiranje svetovnega znanja in literarne umetnosti, na primeru knjižnice škofa Herbersteina. Nove tehnologije in klasično portretistiko povezujejo reprezentančne fotografije ljubljanskih škofov. Na pisnem gradivu pa sloni razprava o razvoju slovenskega moškega sokolskega kroja do prve svetovne vojne. Fotografsko gradivo je tudi ključno pri identifikaciji glavnih smeri agilnega posega prve številčnejše generacije slovenskih arhitektov med obema svetovnima vojnama na področje notranjega opremljanja, posebej pohištva. Prvič je po sočasni korespondenci pregledan priliv antikvitet z dražb naših gradov v osrednji slovenski muzej.

VSEBINA

• Maja Žvanut: Uvod / Introduction

• Katja Mahnič: Pečati gospodov Žovneških in grofov Celjskih: odraz političnih ambicij plemiške rodbine / The Seals of the Lords of Sannegg and Counts of Cilli: A Manifestation of a Noble Family's Political Ambitions

• Maja Žvanut: Kramarji oziroma krošnjarji in poenotenje okusa / Hawkers, Peddlers, and the Standardization of Taste

• Darko Knez: Skrivnosti rožnega venca / The Rosary

• Mateja Kos: Porcelan in njegova uporaba na Slovenskem / Porcelain and Its Use in Slovenia

• Darija Mavrič Vrt ob nadškofijskem dvorcu v Goričanah - njegova podoba in pomen skozi čas / The Garden of the Archiepiscopal Mansion in Goričane - Its Image and Importance through the Centuries

• Goja Pajagič Bregar: Kos čipke iz grobnice družine Valvasor na gradu Medija / A Piece of Lace from the Tomb of the Valvasor Family at Medija Castle

• Matija Žargi: Desselbrunnerjeva suknarna na Selu pri Ljubljani / Jožef Desselbrunner's Cloth Mill at Selo outside Ljubljana

• Anja Dular: Knjižnica ljubljanskega škofa Karla Herbersteina / The Library of Prince-Bishop Karl Johann of Herberstein

• Blaženka First: V škofovskem ornatu pred fotografskim objektivom - fotografski portreti ljubljanskih škofov / Posing for the lens in bishop's attire - Photographic portraits of the Bishops of Ljubljana

• Jože Podpečnik: Le rudeča srajca, čepica, pa smo Sokoli! Razvoj slovenskega moškega sokolskega kroja 1863-1914 / All You Need Are a Red Shirt and Cap, and You're a Sokol! The Development of the Slovenian Men's Sokol Uniform, 1863-1914

• Jasna Horvat: Ravnatelj dr. Josip Mal in pridobitev zbirk - njegov trajen spomenik v Narodnem muzeju / Josip Mal and His Lasting Legacy at the National Museum

• Maja Lozar Štamcar: Pohištvo ljubljanskih arhitektov v dvajsetih in tridesetih letih / Furniture Designed by Ljubljana Architects in the 1920s and 1930s

Naročilo sprejema: blagajna[@]nms.si

Monografija Srednji vek s podnaslovom Arheološke raziskave med Jadranskim morjem in Panonsko nižino prinaša novo gradivo iz majhnih podeželskih selišč, ki omogoča vpogled v materialno kulturo skoraj desetih stoletij. Ta pa v nasprotju s takratnimi elitami in trgovskimi središči ne kaže skokovitega razvoja. Iz prispevkov je razvidna tudi velika razlika med življenjskim okoljem in vsakdanjimi dobrinami na obrobju Srednje Evrope ter ob dalmatinski obali. Tu kamen kot osnovni gradbeni element in vplivi sredozemske civilizacije, predvsem Bizanca, dajejo značilen pečat kulturni in poselitveni podobi.
V besedilih prispevkov Srednji vek je ena ključnih novosti tudi objava številnih arheoloških sklopov iz časa od 10. do 15. stoletja. Obdobje visokega in poznega srednjega veka, ki je na tem območju doživelo svetle trenutke z obsežnimi raziskavami Gutenwertha, celjskega Starega gradu, kamniškega Malega gradu, Starega gradu nad Podbočjem in še kje, razkriva sedaj tudi svojo podeželsko poselitev, zaznamovano s fevdalnimi razmerji, cerkveno ureditvijo, kolonizacijo, naravnimi ujmami in vojskami.

Naročilo sprejema: blagajna[@]nms.si

Zbornik sedmih prispevkov o Trubarju, njegovem delu in času je izšel ob istoimenski razstavi.
Po uvodnem razmišljanju ministra za kulturo dr. Vaska Simonitija pišeta ddr. Igor Grdina o Trubarjevem mestu na evropski karti duha in Franc Kuzmič o njegovi književnosti in teologiji. Sledita prispevka o umetnosti na Slovenskem: Simone Menoni o protestantskih ikonografskih poudarkih v likovni umetnosti in dr. Metode Kokole o glasbi v drugi polovici 16. stoletja in njenih protestantskih podpornikih. Dr. Anja Dular piše o tiskarstvu, Andrej Šemrov pa o numizmatičnih materialnih virih tega obdobja. Zadnji prispevek avtoric dr. Maje Žvanut in dr. Mateje Kos ima naslov Po sledi steklenih grbovnih plošč: Trgovske povezave Ljubljane s severnimi deželami v Trubarjevem času.
Besedilo je v slovenskem in angleškem jeziku.

Naročil o sprejema: blagajna[@]nms.si

Med stotisoči artefaktov od prazgodovine do danes, ki jih v svojih zbirkah hrani Narodni muzej Slovenije, smo izbrali enainosemdeset posamičnih muzealij ali skupin predmetov, ki odsevajo življenje in ustvarjanje na slovenskih tleh.

RAZPRODANO

Vsebina:
Študentom in strokovnjakom, ki se z antično numizmatiko srečujejo kot s pomožno znanstveno vedo (npr. arheologom in antičnim zgodovinarjem), ljubiteljem numizmatike, pa tudi ostali zainteresirani javnosti se pogosto zastavlja vrsta vprašanj o začetku kovanja denarja na posameznih območjih, o vrstah denarja v obtoku, o tem, kakšen denar so kovala posamezna plemena na Balkanskem polotoku, kako so delovale kovnice in kako je denar prihajal v obtok, kje in kdaj so delovale posamezne kovnice v različnih antičnih obdobjih, o pomenu novčnih najdb ipd. Pogosta so tudi vprašanja kako datirati novec oziroma kako interpretirati njegovo upodobitev ali napis.
Odgovore na ta in številna druga vprašanja nudi omenjena monografija. To je prva publikacija v slovenščini, ki podrobno pojasnjuje zgodovino in razvoj denarja v antiki, torej v obdobju od njegovega pojava v 7. stoletju pr. Kr. do okoli leta 1000 po Kr.
Knjiga na kratek in pregleden način na enem mestu, z odgovarjajočimi geografskimi kartami, grafikoni in z ilustracijami značilnih novcev ter z navedbami najosnovnejše literature, ki omogoča nadaljnji poglobljeni študij posameznih problemov, pojasnjuje predvsem splošne pojme antične numizmatike, njene različne metode raziskovanja, obenem pa prikazuje zgodovino denarništva na širšem področju jugovzhodne Evrope v antiki (npr. zgodovino delovanja posameznih kovnic, denarništvo posameznih trako-makedonskih plemen, peonskih, ilirskih in keltskih plemen ter vladarjev in podobno). Knjiga časovno zajema obdobje od pojava denarja v današnjem pomenu besede v 7. stoletju pr. Kr., grško in rimsko obdobje, čas preseljevanja ljudstev ter obdobje Bizanca. Monografija se podrobneje dotika zgodovine denarništva v omenjenih obdobjih na prostoru jugovzhodnih Alp in celotnega Balkanskega polotoka, pojmovanega v najširšem smislu in ne zgolj v smislu strogo geografske definicije, torej na prostoru vzhodno od severne Italije in vključujoč tudi ozemlje današnje Madžarske in Romunije, medtem ko na jugovzhodu geografsko zaključuje z Makedonijo in Epirom.

Naročilo sprejema: blagajna[@]nms.si