Aljažev stolp – ohranimo naš simbol

Na ogled od 3. do 31. julija 2017 v Galeriji Spomeniškovarstvenega centra na Trgu francoske revolucije 3 v Ljubljani
 
Vizionarska poteza duhovnika, skladatelja, planinca, predvsem pa gorečega domoljuba, ki je v burnih časih iskanja in oblikovanja slovenske narodne istovetnosti leta 1895 na Triglavu, najvišjem vrhu Slovenije, postavil valjast kovinski stolp s stožčasto streho, ki ga zaključuje zastavica. Stolpa se je prijelo ime Aljažev stolp, ki ni bil le dragoceno planinsko zavetišče na vrhu Julijskih Alp, temveč je prerasel v simbolno zavetišče vseh Slovencev. Njegova pomenska vrednost se je skozi čas plemenitila s številnimi podobami; vsaka izmed njih je pustila svoj pečat: kot izredno racionalen, surov, zgolj pocinkan kovinski stolp ob postavitvi, bel valj s črno kapo na prehodu iz 19. v 20. stoletje, med t. i. malarsko vojno odet v barve slovenske in italijanske trobojnice, v rdeči preobleki z zvezdo na vrhu v času socializma po drugi svetovni vojni in končno v današnji podobi, v odtenkih sive.
 
Po 122 letih so zob časa, izpostavljenost ekstremnim podnebnim razmeram, ravnanje vse številnejših obiskovalcev pa tudi neredno, nesistematično vzdrževanje in manj posrečeni pretekli posegi privedli do točke, ko se je treba resneje vprašati, v kakšni podobi želimo ohraniti slovenski simbol.
 
Prvi vidni koraki v ozaveščanju javnosti o pomenu Aljaževega stolpa so bili v zadnjih letih narejeni z razstavo in dokumentarnim filmom Aljažev stolp  ‘Ta pleh ima dušo’, ki je tudi del pričujoče razstave, ter še z nekaterimi knjižnimi publikacijami in članki; na ožjem konservatorskem področju pa s Konservatorskim načrtom, ki je bil leta 2015 izdelan na Restavratorskem centru Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. 
 
V začetku leta 2017 je Vlada Republike Slovenije za upravljavca zemljišča in Aljaževega stolpa določila Javni zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije in mu zaupala nadaljnje korake za ohranitev državnega simbola.
 
Razumevanje sprememb Aljaževega stolpa kot spomenika državnega pomena je dolgotrajen proces, ki se natančneje izgrajuje z novimi spoznanji. V želji po čim celovitejšem uvidu v življenje tega narodnega simbola vas vabimo, da nam posredujete fotografije, razglednice, zapise in drugo gradivo, ki nam bo v pomoč pri nadaljnjem raziskovanju in ohranjanju Aljaževega stolpa.
 
Kontakt:
 
Martin Kavčič, ZVKDS Restavratorski center:  Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.
Gorazd Lemajič, Narodni muzej Slovenije:  Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.