EGIPČANSKA MUMIJA

V Kmetijskih in rokodelskih novicah so 7. oktobra 1846 poročali o nenavadnem darilu; v Ljubljano je iz daljnega Egipta prispela mumija ...
 
Tedanjemu Deželnemu muzeju v Ljubljani je egipčansko mumijo v poslikani leseni krsti poklonil vitez Anton pl. Lavrin, avstrijski generalni konzul v Egiptu. To je danes edina staroegipčanska krsta s človeško mumijo v Sloveniji. Antropomorfna notranja krsta je poslikana in popisana z besedili iz Knjige mrtvih, ki je ena izmed najstarejših zbirk z verskimi in čarnimi besedili na svetu. Napisi na stolpcih ob straneh razkrivajo ime pokojnika, njegov poklic in imeni njegovih staršev. Hieroglife na krsti je že leta 1866 prevedel Albert Kosmač, prvi slovenski orientalist, iz njih pa je razvidno, da je bil mumificirani moški svečenik v Amonovem templju v Karnaku. Strokovnjaki so ugotovili, da je bil Akesuita ob smrti star okoli 50 let in je umrl naravne smrti.
 
Mumija bo jeseni dobila stalno mesto v novem razstavnem prostoru, ki bo oblikovan po navdihu egipčanskih grobnih kamer. Poleg mumificiranega svečenika bo razstavljena celotna muzejska egipčanska zbirka, ki jo sestavlja predvsem drobna plastika.
 
Od kod izvira
Okoliščine, kako je Lavrin v Egiptu pridobil mumijo, niso jasne in tudi najdišče ni natančno poznano. Poznamo le širše najdiščno območje, saj je bila mumija najdena pri Memnonovih kolosih v Tebah, današnjem Luksorju. Mumija bi lahko izvirala z nekropole Asasif, kjer so grobnice tebanskih velikašev in svečenikov iz časa, ko je živel Akesuita.
 
Koliko je stara
Mumija je iz časa okoli 680 let pr. n. št., kar pomeni, da je svečenik Akesuita živel v nemirnem poznem obdobju v času 25. ali 26. staroegipčanske dinastije. Stari Egipt je sicer naziv za eno izmed prvih visokih civilizacij, ki se je razvila v dolini Nila. Država, ki je nastala okrog leta 3000 pr. n. št., ko je faraon Menes združil Zgornji in Spodnji Egipt, je obsegala širše območje današnjega Egipta. 525 pr. n. št. je bila država pridružena Perzijskemu imperiju, s čimer se je končalo obdobje Starega Egipta, ki je trajalo kar 2500 let.
 
Kako je potekal postopek mumificiranja
Telo so umili v Nilu, ga obrili in prinesli v delavnico. Najprej so s posebno kljukasto palico skozi nos odstranili možgane. Sledilo je odstranjevanje notranjih organov – jeter, pljuč, želodca in črevesja, ki so jih shranili v posebne posode in jih pridali mrtvemu v grob. Da bi se telo čim bolje ohranilo, ga je bilo treba posušiti. Truplo so za 40 dni zagrebli v sol. Telo se je posušilo in potemnelo. Posušeno telo so oprali in prazen prostor v telesu, kjer so bili prej organi, zapolnili s platnom, prepojenim s smolo. Egipčani so verjeli, da mora telo po smrti imeti ker najlepšo podobo, zato so pokojnika naličili ter mu nadeli lasuljo. Telo so namazali z oljem (mira, brinje, zmleti lističi timijana) in smolo, ki je imela vlogo zaščite pred insekti in vlago. Nato so ga ovili v platno ter zraven zavili tudi posebne amulete – predmete, ki so jim pripisovali magično moč. Nazadnje so namestili še masko. Telo so nato položili v notranjo krsto, pokojnik je lahko imel več zunanjih krst, vse skupaj pa so vstavili v grobnico. 
 
Zanimivosti
Malo znano je dejstvo, da so bili med uspešnimi in svetovno pomembnimi raziskovalci Afrike tudi Slovenci. Med njimi po svojem pomenu še posebej izstopajo trije Kranjci, Anton Lavrin, Ignacij Knoblehar in Jožef Švegel. S pomočjo njihovih daril in volil je Deželni muzej za Kranjsko (danes Narodni muzej Slovenije) pridobil številne predmete iz časa Starega Egipta kot tudi iz 19. stoletja. Med njimi izstopata predvsem mumija svečenika A-keswy-te ter dermoplastični preparat nilskega krokodila, ki sta v naše kraje prispela skupaj. Zanimivi so tudi številni kipci ušebtijev v podobi mumij, leseni ženski ploščati lutki z bujno pričesko ter kipec boginje Bastet v obliki mačke. Dva izjemno dragocena predmeta v svetovnem merilu pa lahko danes občudujemo na Vipavskem pokopališču. Gre za sarkofaga, ki ju je k nam poslal Anton Lavrin, danes pa hranita posmrtne ostanke njegovih staršev ter sina. Sarkofaga sta datirana v čas piramid v Gizi, približno 2450 let pr. n. št. in imata obliko stilizirane egipčanske stavbe (vrata, okna, polstebri). To se ujema z verovanjem Egipčanov, da je sarkofag hiša za dušo umrlega. Prav tako so verjeli, da bo pokojnik lahko zapuščal svojo hišo (sarkofag) skozi vrata, upodobljena na notranji ali zunanji strani sarkofaga.
 
Podatki
  • Ime predmeta: Egipčanska mumija
  • Kratek opis: Staroegipčanska antropomorfna krsta s človeško mumijo
  • Datacija: 680 let pr. n. št.
  • Najdišče: Luksor, Egipt
  • Na ogled: V Narodnem muzeju Slovenije – Prešernova
 
Za nadaljnje branje
  • Tomislav Kajfež et al.: Mumija in krokodil. Slovenci odkrivamo dežele ob Nilu. Katalog razstave, Ljubljana 2014.