LJUBLJANICA – kulturna dediščina reke

Narodni muzej Slovenije – Prešernova, 26. februar – 30. oktober 2009


Pivski rogV atriju Narodnega muzeja Slovenije bo od 26. februarja do 30. oktobra 2009 na ogled razstava Ljubljanica – kulturna dediščina reke. Reka Ljubljanica je zaradi bogatih najdb, ki osvetljujejo življenje ob reki od prazgodovine do moderne dobe, prava zakladnica zgodovine. Na razstavi bo dediščina reke predstavljena z več kot tisoč najdbami, grafičnimi upodobitvami reke, kratkimi filmi o podvodnem svetu in arheoloških raziskavah ter naslikanimi prizori iz življenja v različnih obdobjih. Za razstavo sta bili izdelani rekonstruirana podoba srednjeveškega vojščaka in replika novoveškega deblaka, ki bo ponazarjala tisočletno plovbo po Ljubljanici.

Ljubljanica je bila kot izredno pomembno arheološko najdišče leta 2003 razglašena za kulturni spomenik. Najstarejše najdbe izvirajo iz srednje kamene dobe, pogoste so iz bakrene in bronaste dobe, ko so na Ljubljanskem barju stala koliščarska naselja (4. in 3. tisočletje pr. n. št.). V bronasti in železni dobi je bila Ljubljanica reka zaobljubnih daritev, zgodnjerimska vojaška oprema in uporabni predmeti pričajo o prodoru Rimljanov, srednjeveški in mlajši predmeti pa potrjujejo, da je bila Ljubljanica pomembna prometna žila vse do moderne dobe. V novem veku so ob njej postavili prve industrijske obrate v okolici Ljubljane, v zadnjih stoletjih pa je postala predvsem zabaviščno in parkovno okolje, s Plečnikovo arhitekturno ureditvijo bregov s Tromostovjem pa tudi okras Ljubljane. Narodni muzej Slovenije hrani okrog 6000 predmetov iz Ljubljanice. Poleg velikega števila in raznovrstnosti je pogosto izjemna tudi njihova ohranjenost. Z razstavo želimo osvetliti svetovni civilizacijski fenomen, ki ga predstavljajo tisočletne vezi med rekami in naselji.


Oglejte si 3D panoramo razstave (avtor Boštjan Burger).

Kolofon razstave
Preberi več ...

Zasnova in vodenje projekta

Timotej Knific

Avtorji
Andrej Gaspari, Janka Istenič, Tomaž Nabergoj, Neva Trampuž Orel, Matija Žargi

Oblikovanje

Roman Hribar, Miran Pflaum

Konserviranje in restavriranje predmetov
Zdenka Kramar, Irma Langus Hribar, Gorazd Lemajič, Zoran Milić, Nataša Nemeček, Sonja Perovšek, Janja Slabe, Katja Uršič, Anita Virag

Velike ilustracije
Igor Rehar

Organizacija
Polona Bitenc

Avtorji posameznih delov razstave
Polona Bitenc, Blaženka First, Timotej Knific, Darija Mavrič, Gorazd Lemajič in Peter Turk

Pisci posameznih besedil na panojih
Polona Bitenc, Ivo Božič, Blaženka First, Timotej Knific, Tomaž Lazar, Darija Mavrič, Zoran Milić in Nika Veršnik

Filmi
Igor Dolinar, Blaženka First, Andrej Gaspari, Darija Mavrič, Ciril Mlinar in Davorin Tome

Posnetek Ljubljanice z digitalno fotogrametrično kamero
Geodetski zavod Slovenije

Izdelava replike deblaka
Igor Ravbar

Izdelava upodobitve vojščaka
Miha Knific in Sonja Murgelj

Izdelava vojščakovega orožja in opreme
Tomaž Lazar in Nataša Nemeček, Jože Tavčar, David Francky, Franc Tavčar in Jana Žnidaršič

Izdelava replike voza
Janko Samsa

Jezikovni pregled in prevod v angleščino
Henrik Ciglič

Znak razstave
Žiga Okorn

Razstavljeno gradivo hranijo
Narodni muzej Slovenije in družina Mück, Muzej in galerije mesta Ljubljane, Nadškofijski arhiv Ljubljana, družina Potočnik, dr. Damjan Prelovšek, Prirodoslovni muzej Slovenije, Vojni muzej Logatec (Janez J. Švajncer), Zmago Tančič, Župnijski urad Trnovo

Financiralo
Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije

Sponzor
Luka Koper